Bobri in bobrovke živimo v koloniji, ki jo vodijo veliki bobri in čuk Malak. Radi odkrivamo skrivnosti gozda in opazujemo dogajanje na jezu. Doma opravljamo hlode, to so naloge iz katerih se naučimo kaj novega. Trikrat na leto pa s svojo družino izvajamo še družinski projekt. Družina je za nas zelo pomembna, zato jo vključujemo tudi v naše dejavnosti. Vsako zimo se zberemo na zimskem bobrovanju, poleti pa se odpravimo na bobrov tabor. Življenje bobrov in družine Jezernik spoznavamo iz zgodbe Prijatelji gozda. Od drugih skavtov nas lahko ločite tudi po posebni rutki; vse bobrovske rutke so zadaj rjave barve (barva bobrov), spredaj pa imajo osnovno barvo stega.
Zgodilo se je davno tega, ko je človeški mladič pristal v brlogu pogumne volkulje mame Rakše in ata Volka, ki sta ga rešila pred strašnim tigrom Širkanom. Dala sta mu ime Mavgli.In tako se je vse začelo. V veji volčičev in volkuljic voditelji stari volkovi (kot si pravimo voditelji) vzgajamo otroke po skavtski metodi s pomočjo zgodb iz Knjige o džungli, ki jo je napisal Rudyard Kipling, pa naj bodo to lekcije iz pomivanja črepinj, skrb za čist kožuh, kurjenje rdeče rože, katera džungelska koreninica je užitna ali kako volčič misli na drugega, kakor na samega sebe. Stari volk Akela vodi krdelo in varuje džungelsko postavo, črni panter Bagira skrbi, da volčiči drzno in hitro tekajo po džungli, najlepša kača Kaja jih uči ročni spretnosti in pripoveduje zgodbe, stare kot svet, stari sivi medved Balu pa jih uči džungelske postave. Z volčiči kar najbolje lovimo po džungli, skušamo ukaniti Širkana in živimo v krdelu v veselju in poštenosti, vmes pa se odpravimo tudi na daljše izhode, kot so jesenovanje, zimovanje in poletni tabor, kjer se včasih pozabimo umiti, se odpravimo na kakšno nočno pustolovščino in si spečemo hrenovke na ognju. Na koncu pa pridemo do trenutka, ko volčiči prerastejo džunglo in se tako kot se je Mavgli odpravil v vas, oni odpravijo v četo. Slovo od od starih volkov je težko ampak za vogalom džungle jih čaka nov svet veščin in dogodivščin.
»Otrokov pogled je onstran travnikov in oceanov. V skavtstvu se počuti, da je z indijancem, s pionirjem, s človekom gozdov.« (Baden Powell). Izvidništvo je posebna izkušnja in doživetje, kjer se izvidniki in vodnice učijo skavtkega znanja in veščin, pridobivajo izkušnje in premagujejo izzive. Najstniki med 11 in 16 letom starosti so pogumni in zvedavi raziskovalci, ki s svojim optimizmom in veseljem odtenek za odtenkom izboljšujejo svet. S sanjarjenjem in domišljijo ter pustolovskim duhom so VEDNO PRIPRAVLJENI na akcijo! Ne marajo dolgih uvodov in govoričenja, ampak obožujejo aktivna dejanja. Vsi izvidniki in vodnice so člani čete, ki deluje kot skupnost razdeljena v manjše skupinice, vode in se trudi živeti po skavtskih zakonih. Vsaka četa ima svoje ime, ki jo karakterizira in ji daje identiteto. Vodi znotraj čete pa imajo imena po živalih. Vsak vod, naj bo fantovski ali dekliški ima svoj klic, svoje »fore«, ki krepijo skavtskega duha, zastavico voda in še kaj. Vsak član voda ima funkcijo, ki mu nalaga odgovornost in ga hkrati spodbuja in opominja, da je pomemben član voda ter čete. Veja izvidnikov in vodnic se trudi učiti iz Knjige narave in spoznavati Božje stvarstvo, se povezati in spoznavati sebe ter živeti drug z drugim. Mladi skavti so tisti, ki vedno iščejo nove pustolovščine in z navdušenostjo v očeh stikajo po travnikih, gozdovih in mestih. Celotna četa se običajno dobi enkrat mesečno, sicer pa se otroci tedensko srečujejo na srečanjih voda, ki jih vodi vodnik. Program srečanja pripravljata četovodji in duhovni asistent ter ostali voditelji čete. Na poletnih taborih, zimovanjih ali ostalih večdnevnih aktivnostih na pomoč priskočijo popotniki na služenju. Življenje v četi vedno postreže z novo nepozabno izkušnjo in izvidniku ter vodnici pomaga osebno napredovati ter duhovno rasti.
Vejo popotnikov in popotnic (PP) sestavljajo mladi, ki imajo znotraj nje možnost odkrivanja in preseganja svojih mej. Malokateri današnji srednješolec se odpravi z nahrbtnikom na ramenih za kakšen teden dni na pot, spi na prostem, se znajde v naravi, gradi pristne odnose z ljudmi, išče pot in se preprosto znajde. A PP to počne! Veja PP ima zelo posrečen simbol: rogovilo, razcepljeno v obliki črke Y, ki označuje razpotje. In res – PP, voditelji in veja v celoti se stalno nahajamo na razpotju. Kam? Katera pot bo prava? Kam nas vodi Duh? Tako se sprašujemo in odkrivamo vsi skupaj. Ker vemo, da POT obstaja, gremo pogumno naprej. Ne sami, v SKUPNOSTI, ki spodbuja in daje pogum. In vemo, da bomo enkrat prišli (prav vsak od nas) do tiste točke, ko bomo vedeli, kako lahko najbolje SLUŽIMO. Poleg tega, da se imamo v naši veji preprosto fajn, pa veja PP še zdaleč ni namenjena le druženju mladih. PP znotraj veje dobi možnost biti koristen in prevzemati odgovornost. S tem osebno raste. Ko PP konča svojo skavtsko pot, postane fant ali dekle odhoda - to je človek, ki želi biti koristen in ve, kje v družbi, Cerkvi ali skavtski družini lahko svoje poslanstvo najbolje izpolni.
