Splošne informacije

Skavti kot jih poznamo danes, so v Sloveniji uradno pričeli z delovanjem leta 1990. Takrat je bilo ustanovljeno Združenje Slovenskih Katoliških Skavtinj in Skavtov. To je bila edina skavtska organizacija v takratni Jugoslaviji, ena prvih v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji.

ZSKSS s pomočjo skavtske metode prispeva k polnemu telesnemu, spoznavnemu, duhovnemu, čustveno-motivacijskemu, moralnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti, odgovorni državljani ter dejavni člani krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti.

Temelj našega vzgojnega delovanja je devet vrednot, ki jih uresničujemo na šestih področjih osebnostnega razvoja, prilagojenih starosti članov. Vrednote vzgajanja so: optimizem in veselje od življenja, čut za drugega, prijateljstvo, ljubezen, telesno, duševno in duhovno zdravje ter samospoštovanje, svoboda, odgovornost in kritično mišljenje, ustvarjalnost in pobudništvo, spoštljiv odnos do narave, čut do domovine in odnos do družbe, povezanost s svetom, vera in pripadnost Cerkvi.

Otroci in mladi so v ZSKSS razdeljeni v starostne skupine:

  • Bobri in Bobrovke (6-7 let)
  • Volčiči in Volkuljice (8-10 let)
  • Izvidniki in Vodnice (11-15 let)
  • Popotniki in Popotnice (16-21 let)
  • Voditelji in Voditeljice (nad 20 let)

Otroci in mladi se tedensko srečujejo na srečanjih, ki so prilagojena na njihovo starost in pripravljenost. Pravtako se udeležujejo poletnih taborov, zimovanj, potepov in projektov.

Skavti vzgajamo s pomočjo skavtske metode, katere elementi se prepletajo v vseh skavtskih dejavnostih. Skavtska metoda je dobro preizkušena po vsem svetu in je pedagoško utemeljena kot preventivni sistem.

Skavtinje in skavti vzgajamo za aktivno participacijo in odgovorno državljanstvo. Naše delovanje je usmerjeno v pripravljanje mladih na to, da se s svojim delovanjem vključujejo v družbo , so v njej aktivni  in k temu spodbujajo  tudi druge.

Pomembna prvina naše dejavnosti je prostovoljstvo. Čez 700 mladinskih voditeljev povprečno opravi 5-7 ur prostovoljnega dela tedensko! Vse dejavnosti načrtujejo in izvajajo prostovoljci, k prostovoljnemu delu spodbujamo tudi mlajše. 1200 popotnikov in popotnic (16-21 let) ima za svoje geslo: "Služiti"

Poleg redne vzgojne dejavnosti  vsako leto pripravljamo tudi mnoge projekte in druge dejavnosti s področja aktivnega državljanstva, prostovoljstva, okoljske vzgoje, kulture, športa, humanitarne projekte.

ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadamo v Evropsko regijo. 1996 smo postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Pogosta vprašanja in odgovori

o delovanju

Kdo ste skavti?

Slovenska skavtska organizacija (Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov) je prostovoljna nacionalna mladinska organizacija, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladih.

Kaj vse pa počnete skavti?

Skavti se med letom srečujemo na tedenskih srečanjih, ki so prilagojena različnim starostnim skupinam. Srečanja so nekakšno dopolnilo šoli predvsem na področju aktivnega državljanstva, osebnostnega razvoja, okoljske vzgoje, medgeneracijskega sodelovanja in pridobivanja veščin za samostojno življenje. Odpravimo se tudi na večdnevne aktivnosti, pozimi na zimovanja, poleti na tabore in vmes še kam. Izvajamo tudi številna izobraževanja za voditelje, organiziramo dobrodelne projekte, se vključujemo v številne mladinske projekte in sodelujemo s civilno zaščito.

Dejavnosti izvajamo s pomočjo skavtske metode, ki temelji na načelih, ki jih je v začetku 20. stoletja postavil Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtskega gibanja. Skavtska metoda je v svetu priznana kot ena najučinkovitejših neformalnih vzgojnih metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

Kaj je vaše osnovno poslanstvo?

Naše poslanstvo/Osnovni namen vzgoje v ZSKSS je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti.

Kakšna so skavtska načela?

Skavtska načela izhajajo iz naše obljube – služenje bližnjemu, Bogu in domovini ter izpolnjevanje skavtskih zakonov po najboljših močeh. Skavtski zakoni so pozitivna vodila, h katerim stremimo. Skavtskih zakonov je 10, v njih so izpostavljene najpomembnejše kreposti skavtov, kot npr: delavnost, varčnost, optimizem, plemenitost, pomoč bližnjemu, zvestoba Bogu in domovini, spoštovanje narave, čistost, spoštljiv odnos do staršev in vzgojiteljev ...

Kaj vse organizirate, kje, za koliko stare otroke/mlade?

Naša osnovna enota delovanja so stegi (lokalne podružnice), ki na svojih območjih delovanja redno organizirajo tedenska srečanja za svoje člane, mesečne izlete, zimski in poletni tabor ter mnogo drugih aktivnih dogodkov, s katerimi odgovarjamo na trenutne potrebe v družbi: zbiralna akcija papirja, orientacijske tekme, medgeneracijsko sodelovanje. Večji dogodki, organizirani na državni ravni, pa so Luč miru iz Betlehema, praznovanje dneva Zemlje, dobrodelni projekt Danes bo dober dan ter regijski in nacionalni tabori. Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od 6. do 21. leta starosti; glede na starost prilagajamo srečanja, dogodke ter vse naše aktivnosti. Mladi po 21. letu so vključeni v voditeljstvo, kar pomeni, da so v prvi vrsti vzgojitelji, pomagajo pa tudi pri organizaciji dogodkov, za njih pa organiziramo letna izobraževanja na področju mladinskega menedžmenta.

Od kdaj obstaja vaša organizacija v Sloveniji?

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je pri tem pomagal. Leta 1923 so ustanovili Župo skavtov, ki se je kasneje preimenovala v Dravsko skavtsko skupino in je bila vključena v jugoslovansko organizacijo. Prvi tabor so imeli v Kamniški Bistrici. V začetku druge svetovne vojne je organizacija prenehala z delovanjem.

Po drugi svetovni vojni skavtska organizacija zaradi političnih razmer ni bila dovoljena. Slovenski skavti so delovali v zamejstvu (Italija, Avstrija) in izseljenstvu (Kanada, Argentina). Nekaj skavtov in gozdovnikov je skupaj ustanovilo ZTS (Zvezo tabornikov Slovenije), ki je bila bolj gozdovniška kot skavtska organizacija in je bila zavezana socialističnemu duhu, kot so pač dopuščale razmere, ter skušala ohranjati ljubezen do narave in prenašati to na mlajše generacije.

S skavti se je l. 1984 seznanil tudi srednješolec Peter Lovšin in okoli sebe zbral nekaj mladih – tudi oni so poskušali živeti skavtstvo tako, kot so brali v knjigi Skavt (prevod knjige Scouting for Boys). Skupina skavtov se je zbirala v Ljubljani, sodelovali so tudi z italijansko skavtsko organizacija AGESCI, s katerimi sodelujemo še danes.

Organizacija je delovala v ilegali do 31. marca 1990, ko je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa nas je skoraj 5000 aktivnih članov. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji.

Kdaj so se skavti ustanovili?

Skavtstvo na svetovni ravni se je začelo na otoku Brownsea v Angliji 1. avgusta 1907. Na osemdnevnem taboru je ustanovitelj skavtov Robert Baden Powell na taboru zbral 21 otrok iz vseh socialnih slojev, po skupinah so se učili sodelovanja in veščin preživetja v naravi. V Sloveniji se je skavtstvo začelo pojavljati že leta 1922; skupina, ki je v začetku druge svetovne vojne prenehala z delovanjem, po vojni skavtska organizacija v taki obliki zaradi političnih razmer ni bila dovoljena. Združenje slovenskih katoliških skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990.

AKTIVNOSTI

Kaj vse organizirate v času poletnih počitnic, kje, za koliko stare otroke/mlade?

V Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov v času poletnih počitnic organiziramo okoli 170 taborov in izletov za naše člane stare od 6 do 21 let. Poleg tega skavti pripravljamo tudi izobraževanja za naše voditelje in mlade od 15. leta dalje, ki temeljijo na pridobivanju znanj s področja mladinskega managmenta in vodenja skupin, izpopolnjevanja znanj in veščin življenja v naravi. Ta izobraževanja se razlikujejo glede na tematiko in želje udeležencev. V času poletnih počitnic jih organiziramo nad 12, trajajo pa v povprečju en teden.

Vsaka izmed 71-ih lokalnih podružnic ZSKSS v krajih po Sloveniji organizira dejavnosti za svoje skupine mladih. Tabori so vedno na drugih lokacijah, tako da imajo skavti možnost vedno znova spoznati nov del Slovenije ali tujine. Aktivnosti se udeležujejo otroci in mladi stari od stari 6–21 let, vodijo pa jih voditelji od 19. leta dalje.

Kaj počnete na taborih?

Naši tabori so ena izmed bolj raznolikih in aktivnih oblik preživljanja prostega časa. Na taborih, ki so tematsko obarvani in odgovarjajo na potrebe otrok, mladih in družbe, lahko skozi temo tabora oblikujemo zanimivo in poučno zgodbo, udeleženci se učijo novih veščin, ki zajemajo vse od veščin, povezanih z življenjem v naravi, likovnih veščin, naravoslovja, zgodovine, ipd. Poleg izobraževalnih aktivnosti tabori vključujejo tudi pohode, športne in druge igre ter aktivnosti, kjer skavti preizkušajo svoja znanja in skozi leto pridobljene veščine. Programi taborov se prilagajajo glede na starostne skupine udeležencev (6–7 let, 8–10 let, 11–16 let, 16–21 let) ter glede na lokacijo bivanja in cilje, ki jih voditelji/prostovoljci na posameznem taboru želijo doseči.

Koliko otrok se letno med poletnimi počitnicami udeležuje aktivnih počitnic s skavti po Sloveniji?

V Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov v času poletnih počitnic organiziramo tabore in različne izlete za naše člane, udeleži se jih v povprečju 3.700 otrok. Glede na to, da v zadnjih letih narašča število članov, z njimi narašča tudi število ljudi, ki se udeležuje poletnih taborov.

Koliko je skavtov v Sloveniji?

Ali se število članov veča, manjša, ostaja enako? Se število z leti povečuje/ ostaja enako? V Sloveniji je trenutno 4390 skavtov, članov naše organizacije. Število članov v zadnjih letih narašča.

CENA in FINANCIRANJE

Kakšna je povprečna cena za teden dni bivanja pri vas oz. z vami?

Povprečna cena bivanja na poletnih taborih je okoli 60 € na teden za udeleženca, cena pa variira glede na možnost sofinanciranja s sponzorji ali donatorji, glede na način prevoza, lokacije, aktivnosti.

Kdo financira skavte?

Skavti so nevladna, neodvisna, laična, nevladna in prostovoljna organizacija. Del sredstev pridobimo s članarinami, dohodnino in prispevki za tabore, del pa preko lokalnih, državnih in drugih razpisov. V manjšem obsegu se financiramo tudi preko donacij in sponzorstev.

Ali skavtom vse plača Cerkev?

Vsekakor ne. Cerkev nam zagotavlja predvsem duhovne asistente in uporabo prostorov za izvajanje aktivnosti in skladiščenje opreme. Sicer pa delujemo kot nevladna in neodvisna organizacija, kjer je Cerkev lahko eden od donatorjev.

Koliko stane udeležba na skavtskih aktivnostih čez leto?

Sama udeležba na srečanjih je brezplačna. Na začetku vsak skavt plača okoli 30 € članarine, ta se lahko med skavtskimi skupinami (stegi) razlikuje. Določene aktivnosti, kot so jesenovanja in zimovanja, se po dogovoru dodatno plačajo glede na predviden program in dolžino aktivnosti.

STAROST

Koliko moraš biti star, da se pridružiš skavtom?

Najmlajša starostna skupina sprejema otroke, ki so stari vsaj 6 let. Pred tem je potrebno preveriti, katere skupine ima najbližji steg, kamor se želijo mladi vključiti, saj nekateri stegi najmlajše skupine nimajo in sprejemajo otroke ter mlade od 8. leta dalje. Sicer pa se nam lahko pridružiš tudi kadarkoli kasneje.

Koliko časa si lahko skavt?

“Enkrat skavt, vedno skavt!”. Programska usmerjenost skavtov načrtuje delovanje v skavtskih vejah do 21. leta, za tem pa lahko skavti delujejo kot voditelji. Za voditelje ni zgornje starostne meje delovanja.

SKAVTI IN VERA

Ali moraš biti veren, da postaneš skavt?

Če se želiš pridružiti skavtom, ni pogoj, da si veren. Skavti spoštujemo mišljenje in prepričanje vsakega posameznika in nikomur ne vsiljujemo drugačnega mnenja. Skavtski program pa zajema tudi duhovno rast članov,kjer od vsakega člana pričakujemo, da ta del tudi sprejema in se ga udeležuje.

Ali se dobivate v cerkvah?

Večina skavtskih aktivnosti se odvija na prostem. Tudi pozimi in tudi ob slabem vremenu. Vsaka skavtska skupina pa ima tudi posebej urejen prostor, ki ga imenujemo skavtska soba in kjer tudi potekajo srečanja. Ta soba se lahko nahaja v občinskih prostorih, v prostorih župnije, včasih celo pri komu doma. V cerkvi se skavti srečamo pri sveti maši, ta lahko poteka tudi v naravi.

Koliko časa na srečanjih ali taborih namenite molitivi?

Kolikokrat skavt prosi Boga, da bi ga njegova simpatija opazila in pa kako pogosto voditelji molijo za svoje skavtske varovance, ne vemo. Molitev pri skavtskih aktivnosti je del vsakdana. Je pozdrav jutru in refleksija dneva. Je zahvala za hrano pred obroki in prošnja, da se naše srečanje dobro izteče. Trenutek, za katerega nam nikoli ni škoda odmeriti tistih nekaj minut. Težko pa rečemo, koliko časa posamezna skupina nameni molitvi, saj je ta le en del naših skavtskih aktivnosti, spoznavanja preživetja v naravi, učenja skavtskih veščin, služenja v družbi.

VODSTVO, ORGANIZIRANOST in kraji delovanja

Kdo vodi skavte?

Skavtska srečanja vodijo skavtski voditelji – prostovoljci, ki so opravili posebna usposabljanja oz. izobraževanja. Ta usposabljanja potekajo v več stopnjah, udeleženci se na njih usmerijo glede na to, katero starostno skupino skavtov želijo voditi. Skavtske skupine skrbijo tudi za to, da bi imajo voditelje obeh spolov, saj si v naši organizaciji prizadevamo za sovzgojo in enakopravnost spolov.

V katerih mestih v Sloveniji delujejo skavti?

Skavti delujemo v 71 podružničnih enotah (stegih) po vsej Sloveniji. Zemljevid in seznam sta dostopna na povezavi http://postaniskavt.si.

Kako ste organizirani?

Skavti imamo sedež organizacije v Ljubljani ter lokalne podružnice (imenujemo jih stegi), ki jih je 71, v različnih krajih po Sloveniji. Tudi stegi so razdeljeni glede na 4 starostne skupine (veje). Vsak steg ima vodjo (stegovodja), ter voditelje, ki pripravijo in izvajajo aktivnosti. Lokalne podružnice se povezujejo v regije z regijskimi vodstvi (Primorsko, Mariborsko in Ljubljansko). Sedež v Ljubljani in vodstvo organizacije povezuje vse te enote, usmerja njihovo delovanje, daje pobude za aktivnosti, s predstavniki stegov vodi finance. Vodstvo je voljeno telo organizacije, sestavljeno iz izvršnega odbora, katerega sestavljajo načelništvo ter poverjeniki (voditelji posameznih vsebinskih področij), nadzornega odbora in častnega razsodišča. V pisarni imamo trenutno 5 zaposlenih.

postani član

Zakaj bi se pridružil skavtom?

Skavtom se pridruži, če si želiš novih, norih podvigov, ob tem pa spoznati veščine, ki nam lahko koristijo v vsakdanjem življenju. Pri skavtih tudi podrobno spoznaš življenje v naravi; to je odlična možnost za druženje s sovrstniki in spoznavanje novih prijateljev. Preživljaj svoj prosti čas aktivno, se ob tem zabavaj in veliko nauči.

Zakaj si se pridružil skavtom in ne tabornikom?

Skavti in taborniki sta precej podobni mladinski organizaciji. Obe si prizadevata sodelovati in mladostniku pomagati na njegovi poti odraščanja, ga učiti aktivnega državljanstva, učiti praktičnih veščin preživetja v naravi, odnosa do sovrstnikov, organizirata tedenske aktivnosti ter dejavnosti v času šolskih počitnic, tabore. Skavtom sem se pridružil zaradi sovrstnikov, ki so že bili skavti, prijateljev, ki sem jih tam imel in so me povabili. Tudi ker sem v svojem kraju najprej slišal za njih in so se mi zdeli zanimivi, medtem ko so kurili ogenj sredi travnika, se ga učili prižgati s kresili, ko so šli na pohod in ob tem glasno prepevali, ker vem, da so se vedno zabavali.

Kaj je razlika med skavti in taborniki?

Tako skavti kot taborniki smo mladinski organizaciji, ki si želimo pomagati mladim na njihovi poti odraščanja, učenja, aktivnega preživljanja prostega časa, odgovornega državljanstva. Vsi organiziramo aktivnosti na podlagi taborniške oz. skavtske metode, ki vključujejo obljubo in zakone, delo v majhnih skupinah, učenje z delom, simbolno govorico, osebno napredovanje, dejavnosti v naravi, dejaven medgeneracijski odnos. Skavti poleg teh sedmih metod dela, ki so nam tako rekoč skupne, dodajamo še eno, služenje v družbi. Razlikujemo se tudi v organiziranosti. Skavtom je tudi zelo pomembna duhovna rast in osebno napredovanje, kar si