Postne spodbude 2017

Tretji postni petek (17. marec): Mt 21,33-43.45-46 Mir v svetu danes.

Božje kraljestvo je zaupano nam.

Lahko si predstavljamo, koliko skrbi in napora je bilo potrebnega, da vinogradnik uresniči svoj načrt o lastni »oazi miru« v življenju, in koliko upanja je skritega v tem. Nato ta vinograd zaupa najemnikom v upanju na dobre sadove. Podobno je Božje kraljestvo zaupano nam. Poslanstvo nas krščenih je poskrbeti za dobre sadove in za rast miru v njem.

Poslance, ki naj bi nabrali sadove, najemniki ubijejo z namenom, da bi pridelek obdržali zase. Ubijejo tudi samega gospodarjevega sina. Morda bi še razumeli, da so najemniki zavrnili poslance, toda zgodi se hujša stvar: najemniki poslance pretepejo in ubijejo. Tak nasilen odziv je zastrašujoč. Danes so prav tako priča nasilju: bombardiranje bolnišnic, preganjanje pripadnikov verskih manjšin, teroristični napadi se dogajajo povsod po svet ...

Matejev evangelij nam odkrije nekatere korenine nasilja: sebičnost, individualizem, zapiranje vase, skopost. Življenje nam je bilo podarjeno, da bi ga posredovali drugim. Spričo sebičnosti, individualizma, zapiranja vase in skoposti, se odzovimo z velikodušnostjo, odprtostjo in razdajanje. Prilika o najemnikih v vinogradu nam kaže, da je širjenje miru povezano z razdelitvijo dobrin, sprejemanju drugih, zavračanjem nasilnega obnašanja. Ista prilika nas spominja, da je varovanje okolja eden od pogojem za mir na svetu.

Nasilje in krivica – kako se nanje odzovemo? Razmišljamo kot pismouki in farizeji, ki govorijo o maščevanju? Vračamo hudo s hudim? Jezus nas vabi, naj ne obsojamo in odpira pot odpuščanja in spreobrnjenja. Vera, dobrodelnost in upanje celijo rane in širijo mir. Kako kot kristjan danes delam za graditev miru na svetu?

Lahko zmolim molitev sv. Frančiška, ki me kliče, naj bom orodje miru:

Gospod, naredi me za orodje svojega miru,
da bom tja, kjer je sovraštvo, prinašal ljubezen;
kjer vlada krivica, duha odpuščanja;
kjer vlada nesloga, slogo;
kjer vladajo zmote, resnico;
kjer je dvom, zaupanje;
kjer je obup, upanje;
kjer je tema, svetlobo;
kjer je žalost, veselje.

Gospod, naj si manj prizadevam,
da bi bil potolažen, kot da tolažim;
da bi me razumeli, kot da razumem;
da bi me ljubili, kot da ljubim.

Kajti, ko dajemo, prejemamo;
ko odpuščamo, nam je odpuščeno;
in ko umiramo, dosežemo prerojenje;
s smrtjo se rodimo za večno življenje
v Kristusu, našem Gospodu.
Amen.

Talibanski režim je v Afganistanu prepovedal skavtstvo, a je le-to leta 2010 znova zaživelo. Danes ima skavtsko gibanje v Afganistanu več kot 400 voditeljev in 2000 skavtov. V razrušeni državi skavtstvo ponuja alternativo miru in rasti. Kot v drugih skavtskih združenjih, afganistanski skavti spoznavajo delo v majhnih skupinah, samovzgojo in učenje z delom. Hkrati se zavedajo težav, kot so mamila, neeksplodirane mine, nasilje nad ženskami…

PREDLOG ZA DEJAVNOST:

Namen dejavnosti: Razumeti pomen sodelovanja za dosego skupnega cilja.

Kraj: na prostem

Trajanje: 30 minut

Potek:

  1. Na tla razgrni šotorko ali kaj podobnega, ki naj predstavlja ledeno goro. Udeleženci so pingvini, ki ob zvokih glasbe plavajo v vodi.
  2. Ko glasba utihne, pomeni, da se približuje nevarnost: vsi pingvini se morajo zateči na ledeno goro.
  3. Glasba znova zaigra: pingvini gredo znova v vodo. Toda led se stopi zaradi segrevanja ozračja: šotorko prepognemo na polovico. Ko glasba neha igrati, morajo pingvini znova priti na ledeno goro. Če enemu ne uspe, vsi zgubijo.
  4. Igra se nadaljuje, dokler šotorka ni premajhna in nanjo nihče ne more stopiti.
  5. Ob koncu igre se pogovorimo o tem, kako so se udeleženci znašli, kako so se obnašali, kako so »splezali na ledeno goro«.